Detoksikacija ni zgolj fiziološki proces, temveč pogosto tudi psihološki. V kulturi, kjer prevladuje potreba po nadzoru in instantnih rešitvah, ideja “očiščenja” telesa pogosto simbolizira začetek novega, bolj urejenega življenja. Po obdobjih stresa ali prazničnih presežkov ljudje iščejo občutek ponovnega ravnovesja.
Psihološki vpliv razstrupljevalnih diet temelji na občutku “resetiranja” – čiščenja ne le telesa, ampak tudi uma. Toda to lahko vodi v skrajnosti ali celo motnje hranjenja, če oseba redno posega po strogih postih ali se občuti krivo ob vsakem “nečistem” obroku.
Zdrav odnos do telesa vključuje sprejemanje, dosledno nego in realna pričakovanja. Namesto skrajnih ukrepov je bolje razviti dolgoročne navade – na primer skrbno izbiro živil, dovolj gibanja, redno spanje in občasno refleksijo o svojih čustvih, ne da bi jih “kaznovali” s strogimi detox režimi.
Detoksikacija naj bo podpora zdravju, ne oblika kazni.